KRZNO JE ZGOLJ ENA IZMED OBLIK KRUTEGA IZKORIŠČANJA

Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic pripravlja v soboto, 15. 11. 2008, med 11h in 12h na stičišču Gosposke ulice in ulice 10. oktobra v Mariboru, performans proti krznu, s katerim pozivamo k ukinitvi industrije, ki služi s trpljenjem živih bitij.

S performansom bi radi opozorili na krznarsko industrijo kot eno izmed najhujših oblik izkoriščanja in prikazali jasno povezavo med izkoriščanjem šibkejših znotraj človeške vrste in izkoriščanjem živali.

Vsak izmed nas ima moč s svojim lastnim ravnanjem prekiniti krog katerega koli izkoriščanja. Pozivamo vas, da med drugim tudi ne tolerirate ubijanja živali zaradi njihovega krzna. Izdelki iz krzna so predmeti brezvestnosti, razkošja, komercialnega in tržnega interesa, za katerega ni nobenega opravičila.

Dejstva o krznarski industriji:

- vsako leto je več kot 60 milijonov živali ubitih samo za krzno;
- 85% vsega krzna na tržiščih prihaja iz krznarskih farm. 73% teh farm je v Evropi, ostalih 12% v ZDA, Kanadi, Argentini, Rusiji in na Kitajskem; ostalo krzno prihaja od živali ujetih v pasti, le-te po več dni umirajo od lakote in trpljenja, ali pa si v obupnem poskusu pobega odgriznejo taco;
- najpogostejše živalih, katerih kožuh je uporabljen za krzno so: kune, lisice, činčile, zajci, hermelini, rakuni, nutrije, bobri, veverice, risi, volkovi;
- živali na farmah živijo v majhnih kletkah, kjer se komaj premikajo in so podvržene stresu in dolgočasju zaradi česa prihaja do samopoškodb (žvečenje lastnih tac in repov) in stereotipije (ponavljajoči se gibi živali, ki nastopijo zaradi dolgočasja: npr. vrtenje v kletki);
- najpogostejši načini usmrtitev: lomljenje vratov, elektrošoki pri katerih je ena izmed elektrod potisnjena v ustno, druga v vaginalno ali analno odprtino, usmrtitev s plinom, injekcije cianida v srce;
- pravo krzno NI ekološko: za proizvodnjo pravega krznenega plašča je potrebno 20 krat več energije kot za proizvodnjo plaščev iz umetnih materialov. Za preparacijo pravega krzna in ohranjajne le tega je potrebno mnogo kancerogenih in okolju škodljivih kemikalij. Med njimi izstopajo zlasti formaldehid, krom, cianid in peroksid. Odrta trupla živali se znajdejo na smetiščih in tako predstavljajo velik dejavnik za onesnaževanje prsti in vod podtalnic. Finske farme krzna, ki predstavljajo 65% vseh krznarskih farm, proizvedejo 1500 ton amoniaka na leto. Največja švedska farma krzna, kjer so gojili lisice, je bila leta 1998 zaprta zaradi tega, ker je močno onesnaževala okoliško podtalnico;
- zakonsko prepovedana vzreja živali velja v naslednjih deželah: Švici, Angliji, Walesu, na Škotskem, Severnem Irskem, Hrvaškem in v Avstriji, kjer letos praznujejo 10. obletnico zakonskega sprejetja prepovedi.

Več informacij na:

+ www.furisdead.com
+ www.antifurcoalition.org
+ www.antifursociety.org
+ www.tvanimal.org
+ www.crueltyisnotgreen.com
+ www.gan.ca

Letak:

+ A5 - nadvlada