za živali

| More
komandant stane krožnik paprika w (33. Veganska večerjica)

33. Veganska večerjica

Veganske večerj(ic)e | 11.05.2012. 22:55

Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže  v četrtek, 17. 5. 2012, ob 19.30 vabi v dvorano Gustaf (Kulturni center Pekarna, Ob železnici 8, Maribor) na Vegansko večerjico. Tokratna gostja, folkloristka, zoofolkloristka in ekokritičarka, dr. Marjetka Golež Kaučič bo nastopila s predavanjem Zoopoetika v svetovni in slovenski književnosti ali Kjer se vrste srečajo ...

Na podlagi znanstvenih konceptov ekokritike in kulturne (literarne) animalistike ter novejšega filozofskega diskurza  (od človeškega šovinizma, prek ljubezni do drugega ter celo do »Biti žival, zatorej sem« ali derridajevske provokacije in transformacije Descartesa: "Mislim, torej sem") bodo v predavanju obravnavani izbrani teksti avtorjev svetovne književnosti in slovenske poezije (Rainer Maria Rilke, John M. Coetzee, Robert Burns, Charles Baudelaire, Mark Twain, Virginia Woolf, Srečko Kosovel, Svetlana Makarovič, Gregor Strniša, Jure Detela) v luči odkrivanja zoopoetike. Ne več na motivno-tematski ravni, temveč z zooliterarnoteoretsko metodo, ki omogoča odkrivati zoopojave v literaturi  in presojati, ali je žival prikazana kot objekt, bitje, ne-človeška subjektiviteta ter ugotavljati različna razmerja človeka do živali. Prostori v literaturi, kjer se vrste srečajo, so lahko prikazani kot odsevi realnosti ali pa kot želja po preseganju le-te. Tako tuji kot slovenski ustvarjalci in ustvarjalke se v svojem odnosu do živali gibajo večinoma na tako imenovani empatični ali ekološko-etični osi in so vsi zelo kritični do antropocentrizma. S tem predavanjem želi avtorica opozoriti tudi na to, da potrebujemo nove teoretske temelje za raziskave animalnega in človeškega v literaturi (tudi v folklori in kulturi, družbi), nova etična in  ekološka vodila ob obravnavi razmerij med človeško in živalsko živaljo in o prostorih, ki jih oboji oblikujemo, pa jih prvi razdirajo, drugi pa se umikajo in izginevajo. Zato meni, da je treba uporabiti etični in ekološki diskurz glede t. i. »poetike vrst« in tudi s pomočjo pesnikov/pesnic in filozofov/filozofinj revidirati polaščevalski vidik človeka do vsega bivajočega.

več

Plutarh, Pamet živali, Moralia (Gostovanje Veganske večerjice na Ravnah)

Gostovanje Veganske večerjice na Ravnah

Za živali! smo v četrtek, 26. 4. 2012, z Vegansko večerjico in s predavanjem Moralni status živali v zahodni družbi gostovali v mladinskem hotelu Punkl na Ravnah na Koroškem.

Hierarhični odnos človek – žival je bil v zahodni kulturi utemeljen z Aristotlom in stoiki, ki so odločilno vplivali na pojmovanje živali in na razmejitev človeka od živali. O človeško-živalskem vprašanju so že pred Aristotlom in stoiki razmišljali pomembni epski misleci, kot sta Homer in Hesiod, in predsokratika Pitagora in Empedokles, ki so poudarjali povezanost med človekom in živalmi ter sorodstvo med njimi. Z nastopom Aristotla je zahodna kultura inkorporirala koncepte in vrednote, ki dajejo jasno prioriteto sposobnostim in moralnemu statusu človeških bitij.  Aristotel vse živali izključi iz etično-politične sfere na osnovi argumenta, da nimajo racionalnih kapacitet. Stoiki nadalje omejijo pojmovanje živalskih kapacitet in do popolnosti izpeljejo antropocentrično misel s skrajno točko kategoričnga zanikanja dolžnosti pravičnosti do živali. Kljub močnemu vplivu stoikov, ki so utemeljili historični predsodek do živali, pa so že nekateri antični filozofi, npr. Plutarh in Porfirij, pokazali na fundamentalno nepravičnost v našem odnosu do živali in začeli problematizirati vidik, da imajo živali zgolj instrumentalno vrednost in da so izkustvene kapacitete živali fundamentalno inferiorne kapacitetam ljudi.

Delavnica v MISC INFOPEKI (Delavnica v MISC INFOPEKA)

Delavnica v MISC INFOPEKA

Za živali! smo v sredo, 29. 3. 2012, v Mladinskem informacijsko-svetovalnem centru INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže v Mariboru, izvedli triurno delavnico za dijakinje in dijake poklicnih srednjih šol z naslovom Pravice živali. Izpostavili smo gibanje za pravice živali kot eno od pomembnih družbeno-političnih gibanj za pravičnost. Razložili smo pojme, kot so pravice živali, speciesizem, antropocentrizem in veganstvo, ter tako prevpraševali legitimnost prevladujočih družbenih norm. Ob zaključku delavnice smo se posladkali še z veganskimi mafini, ki sta jih za udeležence pripravili članici društva.